V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je železarsko mesto Jesenice gospodarsko razvijalo in občinski možje so se odločili, da poskrbijo tudi za vse tiste, ki v starosti niso imeli lastnih sredstev za življenje in niso imeli nikogar, ki bi zanje lahko skrbel. Gradnja doma se je začela leta 1938.
Začetek delovanja doma sega v leto 1940 in sicer so se 1. oktobra v takratno Mestno zavetišče vselili prvi stanovalci. Stavba je bila po takratnih kriterijih zelo napredna v gradbenem in funkcionalnem smislu. Oskrbo so prevzele Notredamske sestre iz Šmihela pri Novem mestu. Zdravstveno oskrbo je prevzel dr. Franc Bergelj iz Žirovnice. Domačini so ga poznali kot čutečega moža, pravega ljudskega zdravnika, ki je bil dostopen vsem ljudem, še posebej je imel posluh in sočutje za najrevnejše.
Odločitev za gradnjo doma je bila v tistih časih bolj izjema kot pravilo. Za ostarele ljudi, ki niso imeli pogojev za življenje, praviloma v teh časih ni bilo tako temeljito poskrbljeno. Dom je takrat imel kapaciteto 50 mest.
Skozi leta delovanja doma in njegovega napredka v izvajanju oskrbe in nege in stalnega povečevanja potreb po dodatnih prostorskih zmožnosti, se je dom postopoma dograjeval.
Leta 1970 je bil zgrajen prvi prizidek v štirih nadstropjih ob prvotni zgradbi doma. Zgrajene so bile tudi: bolj sodobna kuhinja, jedilnica, pralnica, sušilnica in šivalnica. Na podlagi demografske analize je bila izkazana potreba po dodatnih možnostih namestitve starejših občanov, zato je bil v letu 1975 zgrajen nov petnadstropni samostojni objekt s 120 posteljami. V njem so bile enoposteljne in dvoposteljne sobe s predsobo, kopalnico in straniščem ter balkonom. V večjih sobah je bila tudi mini kuhinja. Stanovanja so bila namenjena samostojnim starejšim občanom.
Koncept gradnje in načrtovanih storitev v tej stavbi je bil zelo vizionarski in skoraj identičen današnjim oskrbovanim stanovanjem. Takratne potrebe ljudi so narekovale preureditev stanovanj v sobe za stanovalce in povezavo s stavbo doma. Strokovno delo se je razvijalo s ciljem izboljšanja življenja stanovalcev doma, k čemur je veliko pripomogla prva zaposlitev delovne terapevtke v letu 1977 in leta 1986 prve socialne delavke.
Leta 1988 je bila grajena četrta stavba doma, prizidek v dveh nadstropjih. V stavbi je bil tudi prostor za delovno terapijo, fizioterapijo, dvorana, dva dnevna prostora, frizerski salon in zaklonišče. Dom je lahko nudil namestitev 196 stanovalcem.
Vsa leta delovanja doma so bili izvedeni številni ukrepi za izboljšanje pogojev za bivanje stanovalcev in za lažje delo zaposlenih. Zaradi staranja stavb je bilo potrebno ves čas skrbeti za vzdrževanje in obnove. Leta 2007 je bila na predlog doma s pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izvedena prenova mansarde in ureditev novih bivalnih prostorov-Sončna enota.